Keramične luske uporabimo takrat, ko želimo zobem spremeniti barvo in obliko. Čeprav pacienti bolj
opazijo barvo, šele strokovnjaki pokažemo kakšen estetski učinek ima lahko sprememba oblike. Kadar je
zob močno zabarvan, ga pred izdelavo keramične luske pobelimo.
Ne, zoba pri izdelavi ne uničimo. Zob moramo po obodu pobrusiti približno 1-1,5 milimetra, da
zagotovimo dovolj prostora za prevleko oz. umeten zob. S tem, ko prevleko na zob prilepimo z
kompozitnimi lepili, ga ojačamo in preprečimo zlom krone zoba.
Ne, kadar so zobje zlomljeni pod dlesen in celo pod nivo kosti, takrat priporočamo ekstrakcijo zoba in
nadomestitev z zobnim vsadkom ali keramičnim mostičkom.
Kadar so defekti zobnih kron veliki in celo manjkajo posamezni grizni vrški zobne krone, je oskrba inleji
oz onleji kvalitetnejša in trajnejša od oskrbe s plombami. Taka oskrba je tudi bolj estetska in pogosto
omogoča tudi boljšo ustno higieno.
Zobne proteze je potrebno čistiti s ščetko in tekočim milom. Enkrat tedensko priporočamo namaknje v
razkužilni raztopini, ki jo pripravite tako, da razkužilno tabletko raztopite v vodi.
Kvalitetno izdelana totalna proteza vam zagotavlja dobro žvečenje, govor in izgled, predvsem pa stabilno
stoji pritrjena v ustih. Proteza, ki med jedjo ali govorom izpada s svojega ležišča, potrebuje popravilo. Le
redko se zgodi da z dobrim znanjem in natančnim delom ni mogoče izdelati dovolj stabilne totalne
proteze. Takrat protezo podpremo z zobnimi vsadki.
Prvi obisk otroka pri zobozdravniku priporočamo 6.–12. meseca. Ne gre le za pregled ustne votline,
ampak za svetovanje staršem in motivacijo za skrb za otrokovo ustno zdravje. Prvi preventivni pregled je
hkrati priložnost staršev za razgovor z zobozdravnikom. Ta lahko med razgovorom in s pomočjo
pregleda zgodaj odkrije morebitna tveganja ali zgodnje znake in razvojne motnje v otrokovi ustni votlini.
Malčki se ščetkanju večkrat upirajo, kar ni razlog, da bi skrb za ustno higieno opustili ali jo opravili
površno. Če smo vztrajni, se ščetkanja vsak otrok navadi in ga sprejme kot del vsakdana. Potrebno si je
vzeti čas in imeti veliko volje, vsekakor pa vztrajati. Majhnim otrokom je zobke najlaže umivati leže
oziroma v naročju, saj tako laže vidimo površine vseh zob.
Otrok se ne boji zobozdravnika, ampak se boji novih, nepoznanih stvari in situacij. Zato mora biti prvi
obisk čim manj stresen in otroku prijazen. Pomembno je, da so prvi obiski otroka v ordinaciji namenjeni
tudi otrokovemu spoznavanju okolja, ljudi v ordinaciji, predvsem pa vseh pripomočkov. Na prvem
pregledu morate biti starši prisotni.
Otroški zobozdravniki se soočajo s težavo sodelovanja najpogosteje, ker starši otroka pripeljejo v
zobozdravstveno ordinacijo šele, ko otroka zob že boli. V takšnem primeru bo prvi obisk zobozdravnika
zagotovo povezan z bolečino in strahom, ki lahko ostaneta v otroku vse življenje. Starši najpogosteje
prepozno ukrepajo zaradi lastne negativne izkušnje iz otroštva in njihovega prisotnega strahu pred
zobozdravnikom. Zato je potrebno še enkrat poudariti, da je otroke k zobozdravniku nujno peljati vsake 6
mesecev, na preventivni pregled.
Odvajanje od stekleničke je lahko za starše prava nočna mora. Ampak nujno se je čim prej lotiti tega
podviga. Otroku skušamo stekleničko zamenjati s skodelico/kozarčkom. Če pijača v steklenički ni voda
ali nesladkan čaj, ga začnite redčiti. V skodelici pa otroku ponudite čisto pijačo, ki bo še vedno enako
dobra. Zmanjšajte število obrokov v stekleniči. Najprej stekleničko ukinjajte po dnevo, šele nato zjutraj in
zvečer. Najpomembnejše pa je, da po večerni steklenički otroku poščetkate zobe.
Vsak otrok je unikaten in samosvoj, zato univerzalnega recepta za odvajanje od dude žal ni. Največkrat
deluje princip zgodbe, s pomočjo katere pripravimo poseben dogodek.
1. Poslovimo se od dude: če je otrok seveda že dovolj star za pravljice, z otrokom pripravite posebno
zgodbo, kjer bo otrok dude sam pospravil v škatljico/vrečko in jih odložil na okensko polico, kjer jih
odnese golobček majhnim dojenčkom, ki dudo še zares rabijo. Tako otrok dobi potrditev, da je pogumen,
velik in da dude res ne potrebuje več. Pomembno je, da je zgodba povezana z otrokom, saj se bo tako z
njo lažje poistovetil. Dudo lahko podarita tudi kakšni dobri vili ali drugemu izmišljenemu bitju, ki ga
otrok pozna.
2. Pripravljen imejte nadomestek: Nemalokrat se zgodi, da otroci odlično sprejmejo zgoraj opisani proces,
a ob prvi slabi volji znova zahtevajo dudo. Ker vemo, da duda v osnovi predstavlja le čustveno
navezanost, imejte pripravljeno alternativo. To je lahko priljubljena odejica, ob kateri se počuti prijetno,
najljubši medvedek ali igrača, ki mu je posebej pri srcu. Vedno pa pomaga tudi topel objem. Lahko pa
skupaj poiščeta nekaj, kar bo imel pri roki, ko mu bo hudo. Pri tem gre le za prenos ’navezanosti’ na
drugo stvar.
3. Ukvarjajte se z otrokom: Ker pri uporabi dude ne gre za nič drugega kot za samopomiritev, se v tem
obdobju veliko ukvarjajte z otrokom, kar pomeni, veliko fizičnega stika (objemov, crkljanja …), nežnega
prepevanja in prigovarjanja, tolažbe in vse, kar sodi k boljšemu in mirnejšemu počutju otroka. Sčasoma
bo tudi duda postala le še bled spomin.
Zunanja avtoriteta: Včasih pomaga, če malčka na škodljivo sesanje palca opozori zdravnik ali
zobozdravnik, tudi pripombe drugih otrok praviloma padejo na plodnejša tla, kot prigovarjanje
staršev.
Preusmerjanje pozornosti: Učinkovit način je preusmerjanje pozornosti kar pomeni, da otroka
tedaj, ko sesa palček, starši napeljejo k dejavnosti, ki zahteva uporabo obeh rok.
Pomagajo tudi pripomočki: Obstajajo različni pripomočki, ki so lahko pri odvajanju od sesanja
palca v pomoč. Denimo plastični naprstniki, ki kratijo užitke ob sesanju. Nekateri starši si
pomagajo s povijanjem prstka s povojem, uporabo rokavic ali predolgih rokavov pižam ter spalnih
srajčk.
Tudi geli, ki po okusu niso nič kaj prijetni, so dobrodošli pri premagovanju razvade, ki je, tako kot
vsaka, premagljiva z nemalo potrpežljivosti in truda tako s strani staršev, kot s strani otroka.
Dnevna uporaba ustne vode ni priporočljiva in nikakor ni potrebna. Ustno vodo pri otrocih po
navodilo zobozdravnika uporabljamo le ob posebnih okoliščinah.
Prej, ko se otroci naučijo, da je nitkanje del vsakodnevne rutine, bolj izurjeni bodo kasneje, ko
bodo imeli stalne zobe. Zobna nitka v nasprotju z zobno ščetko doseže tesne medzobne prostore,
kjer so bakterije še posebej trdovratne. Če ta območja redno čistite, lahko namreč preprečite
nastanek kariesa. Glede na stanje položaja zob in odnosa le teh je zagotovo primerno, da se o
pravem času posvetujete tudi s svojim zobozdravnikom.
Ne, za terpapijo z Invisalignom se lahko odločite v katerem koli življenjskem obdobju.
Terapijo z Invisalign zobnimi aparati lahko izvaja le Invisalign certificiran zobozdravnik.
Naročite se na pregled v našem centru, kjer bomo ocenili težavost vašega stanja ter opravili diagnostične
postopke.
Aparat se nosi 20-22 ur na dan, sname se ga le med jedjo, pitjem, umivanjem.
V povprečju zdravljenje traja 12-18 mesecev, odvisno od težavnosti primera in kako redno nosite
opornice. Spremembe pa bodo vidne že v nekaj tednih.
Prozorne opornice premikajo veš zobe postopoma z majhnimi, konstantnimi silami. Nekateri pacienti
čutijo manjše nelagodje prvih nekaj dni nošenja nove opornice. Nelagoje opisujejo kot občutek ‘pritiska’.
Vse to je normalno in pomeni, da opornica deluje in se vaši zobje premikajo.
Prvih nekaj dni se bo vaš jezik moral ‘navaditi’ na zobni aparat. Vendar pa se stanje kmalu normalizira.
Med nošenjem nevidnih opornic odsvetujemo kajenje, saj jih zabarvajo.
Opornico čistite s krtačko in pasto pod mlačno vodo. Nikoli je ne spiramo z vročo vodo, saj lahko deformira plastiko.
V takem primeru, nas takoj kontaktirajte. Izdelali bomo nov plan in po potrebi naročili novo opornico.
Dokončen keramičen zob ali zobni mostiček na vsadkih izdelamo po tem ko se zobni vsadek zraste s
kostjo kar imenujemo osteointegracija in traja 2-4 mesece.
Kadar se odločimo za zaprto celjenje zobnega vsadka, kirurg nad vsadkom zašije dlesen, da bakterije ne
morejo vplivati na zraščanje vsadka z kostjo. Po času osteointegracije (2-4 mesece) bo kirurg dlesen nad
vsadkom v lokalni anasteziji prekinil in vstavil oblikovalec dlesni. Umeten zob se izdela 14 dni za tem.
Proizvajalca zobnih vsadkov izbere zobozdravnik oz. kirurg ki operira vsadek. Priporočamo zobne vsdke
najbolj bolj znanih proizvajalcev, saj to zagotavlja da bodo dadomestni delčki, če bodo v prihodnosti
potrebni, zares na voljo. Mi smo se odločili zašvicarski implantatni sistem Straumann, ki je eden izmed
najbolj dovršenih implantatnih sistemov na svetu. Nudi tudi različne zobne vsadke za različne primere,
posebne vsadke za paciente z parodontalno boleznijo, posebne vsadke za takojšnjo obremenitev, tudi
keramične vsadke itd. tako kot tudi vse mogoče protetične možnosti na vsadkih.
Na vsadek se namesti implantatno nadgradnjo, ki nosi keramičen zob ali mostiček. Zob ali mostiček je na
nadgradnjo lahko prilepljen, kar ima več slabih strani. Tak zob lahko izpade če je prilepljen z nežnim
lepilom, kadar je prilepljen z trajnimi cementi, le ti lahko ostanejo v višku pod dlesnijo in povzročijo
vnetje dlesni itd. Boljša možnost so vijačene keramične prevleke in mostički, ki jih zobozdravnik privijači
v implantatno nadgradnjo in dostopno luknjico zapre z plombico. Tak zob ali mostiček lahko
zobozdravnik tudi sname z namenom razkuževanja implantatnega področja in brez stroškov vstavi nazaj.
Keramičnih zobnih vsadkov ne priporočamo, saj na titanove vsadke alergija še ni bila sploh dokazana in
so povsem biokompatibilni. Keramični vsadki so tudi širši in zahtevajo več razpoložljive kosti. So pa
alternativa za pacienta ki ne bi želel imeti v kost vstavljenega titanovega implantata.
Higiena. Ćiščenje bakterijskih zobnih oblog okrog zobnih vsadkov je ključna za njihovo dolgotrajnost.
Priporočamo čiščenje zob z ročno ali električno zobno ščetko 2x dnevno in obvezno uporabo medzobnih
ščetk v področju zobnih vsadkov, minimalno 1x/dan. Zobozdravnik naj vedno poduči pacienta kako naj z
medzobno ščetko čisti področje zobnega vsadka, izbere naj tudi primerno velikost zobne ščetke.
Da. Mi radi povemo, da je vstavitev implantata dolgoročna obveznost za pacienta in zobozdravnika.
Zobozdravnik bo kontroliral zdravje tkiv okoli implantata in izvajal redno ultrazvočno čiščenje oblog.
Kontroliral bo tudi kako uspešen je pri čiščenju oblog pacient. Zobozdravnik bo tudi diločil individualno
za vsakega pacienta, kako pogosto mora priti na kontrolni pregled.
Ko karies napreduje tako globoko, da prizadane zobno pulpo, se ponavadi pojavijo simptomi,
kot so občutljivost na toplo ali hladno. Te trajajo še nekaj časa po prekinitvi dražljaja, lahko pa
so bolečine povsem spontane. Zob s tako napredovalo gnilobo je lahko zelo občutljiv in
pacientu ponoči krati spanec. Ko vnetje napreduje po pulpi navzdol, sčasoma doseže vršek
korenine in tako inficira okolišnjo kost in govorimo o periapikalnem parodontititsu ali
pogovorno granulomu. Takrat je zob lahko občutljiv tudi na ugriz, ali se celo maje. Ko vnetje
preko kosti vdre pod ustno sluznico to opazimo kot oteklino.
Pred začetkom koreninskega zdravljenja je potrebno narediti periapikalni rentgenski posnetek
posameznega zoba, v nekaterih primerih pa tudi 3D (CBCT) posnetek. Tako si lahko prikažemo
anatomijo zoba, koreninskih kanalov, kot tudi morebitne posledice vnetja.
Endodontsko zdravljenje poteka običajno v eni ali dveh sejah. Koreninske kanale je potrebno
najprej locirati in nato učinkovito mehansko očistiti, kar dosežemo z uporabo endodontskih
inštrumentov (igle, pile) ter s kemičnim izpiranjem s protimikrobnimi tekočinami. Po koncu
mehanskega čiščenja koreninske kanale in osušimo ter po presoji specialista bodisi apliciramo
biokompatibilno zdravilo in zob začasno zapremo. Ali pa koreninsko zdravljenje v eni fazi
končamo tako, da zob zapolnimo z biokompatibilnimi polnili. Izrazitega pomena je tudi končna
nadgradnja krone zoba, ki pomembno vpliva na uspešnost endodontskega zdravljenja. S
koreninskim zdravljenjem torej želimo odstraniti odmrle ali vnete dele pulpe ter morebitne
bakterije. Prazen prostor, ki nastane po odstranitvi, pa se zapolni z biokompatibilnimi materiali.
Tako lahko ohranimo funkcijo in trdnost zoba.
Pred posegom vedno poskrbimo, da so ti neboleči. Pri specialističnem zdravljenju se uporablja operativni
mikroskop, zato je za natančnost pri delu mirnost pacienta in s tem vedno potrebna. Aplikacija temu
namenjenih sodobnih anestetikov omogoči brezbolečinsko delo.
Pričakovana je blaga do zmerna bolečina v predelu zoba (t.i. postoperativna bolečina) ali širšem delu
prejete anestezije. Na mestu aplikacije lokalnega anestetika je sluznica lahko še nekaj dni občutljiva.
Do tri dni po posegu se lahko razvije blaga do srednja bolečina. Pacientom svetujemo, da se blaži z
uporabo protibolečinskih tablet. Bolečina mora v nekaj dneh izzveneti. V redkih primerih, ob pojavu
močne ali kljuvajoče bolečine ali otekline, pa se mora bolnik ponovno zglasiti v ambulanti. Večina
zapletov je zelo redkih in se ob ponovnem posegu ugodno rešijo.
Pri pregledu s specialistom endodontije ta vedno oceni pričakovan izid zdravljenja, in sicer na
podlagi kliničnega pregleda ter analize rentgenske slike. Uspešnost je odvisna od začetnega
stanja zoba – to je stanja korenin in zobne krone, stopnje vnetja ter od tega, ali je bil zob
predhodno že zdravljen ali ne. Uspešnost zdravljenja je odvisna od uspešnosti odstranitve
bakterij iz koreninskega kanala. Če se bakterije uspešno odstranijo z endodontskim
zdravljenjem, to omogoči dobre pogoje, da telo nato prične s celjenjem in odstrani vnetje v kosti.
Raziskave so pokazale, da je zdravljenje zoba uspešno v 60-90% primerov. V primeru
neuspešnega zdravljenja je potrebna nadaljne kirurško zdravljenje, in sicer odstranitev dela
zoba (apikotomija) ali ekstrakcija (puljenje) zoba. Po koncu terapije je obvezen kontrolni
posnetek zdravljenega zoba, ki ga ponovimo po letu dni ali še večkrat, če se izkaže potreba.
Šele čez čas lahko namreč bolj zanesljivo ocenimo uspešnost zdravljenja. Strokovne smernice
so enotne, da je ohranitev lastnega zoba najboljša rešitev, v kolikor je ta seveda smotrna.
Uspešnost zdravljenja ocenjujemo na podlagi morebitnih simptomov in znakov ter rentgenske
slike po 6-12 mesecih.
Če je zob uspešno pozdravljen in njegova krona ustrezno oskrbljena, je tak zob je v ustih lahko
doživljenjsko.
Lahko se dogodi, da ima zob v ožjem pomenu (torej zgolj endodontsko gledano), dobro prognozo, kar
pomeni, da bi bilo zdravljenje sicer bilo možno ali celo enostavo, pa vendar takšno zdravljenje ne bi bilo
smiselno, saj je dolgoročna prognoza celotnega zoba brezupna. Taki zobje največkrat tisti, ki imajo
močno uničeno zobno krono zoba, in pri katerih dograditev oz. protetična nadgradnja sploh ni mogoča. V
kolikor specialist endodont pri specialističnem pregledu ugotovi, da je možnost za uspeh endodontskega
zdravljenja majhna in da takšno zdravljenje ni smiselno, se endodotnsko zdravljenje odsvetuje in predlaga
nadomesten načrt zdravljenja.
