ENDODONTIJA
Sodobna, eksaktna endodontska oskrba zoba lahko reši močno inficiran ali kariozno poškodovan zob. Endodontsko oskrbo zoba jo je najbolj smiselno opraviti enkrat, kvalitetno in za zmeraj.
Koreninsko zdravljenje zoba
KAJ JE ENDODONTIJA?
Endodontija je ena izmed ved dentalne medicine, ki se ukvarja s stanji, obolenji in zdravljenjem bolezni zobne pulpe ter tkiv, ki obdajajo korenine zob. Obsega torej vse postopke, s katerimi odstranimo vneto ali odmrlo zobno pulpo iz koreninskega kanala. Nastali prostor natančno očistimo in dezinficiramo, na koncu pa zapremo, s čimer preprečimo ponovno okužbo koreninskih kanalov.
Trdi plašč zoba namreč sestavljajo sklenina, dentin in cement, medtem ko ko se v notranjosti zoba nahaja zobna pulpa (laično tudi zobni živec). Pulpa je sestavljena iz žil in živcev, s katerim se zagotavlja t.i “vitaliteta” zoba. V primeru vnetja pulpe je potrebno pulpo odstraniti, prostor v notranjosti zoba pa očistiti in nato zapolniti z biološko kompatibilnim materialom. Zob tako ostane v ustih, njegovo trdno ogrodje je še vedno nudi dobro žvečno funkcjo. V takih primerih več krat slišimo izraz ”mrtev” zob, ki pa ni pravilen, saj gre le za zob, ki je zgolj brez zobne pulpe, kot tak pa lahko še dolgo služi svojemu namenu. Večina ljudi po 40. letu ima vsaj en takšen zob v svojih ustih.
ZAKAJ POTREBUJEMO ENDODONTSKO ZDRAVLJENJE ?
Vzrokov, zaradi katerih zob potrebuje endodontsko zdravljenje, je več. Najpogostejši je močno napredovana kariozna lezija, ki se širi in inficira zobno pulpo, niso pa redki tudi ostali vzroki, kot so: poškodba zoba, razvojna nepravilnost trdnih zobnih tkiv, močan udarec v zob, ki je povzročil odmrtje zobne pulpe, naključno odkrito vnetje (periapikalni parodontitis) na rentgenskem postnetku ob koreninskem vršku. Včasih je tudi potrebno endodontsko zdravljenje v sklopu piprave na protetično oskrbo zoba, ali pa zob potrebuje ponovno zdravljenje zaradi neuspeha oz. neadekvatne predhodne endodontske terapije, ki jo prepoznamo po rentgenskem posnetku.
Pulpa se najpogosteje vname zaradi bakterij prisotnih v kariesu, lahko pa tudi zaradi poškodb, delovanja kemičnih snovi ali napak v razvoju zoba. V primeru, da se vnetje širi preko pulpnega prostora v koreninah proti kosti, ki te korenine obdaja, se naš imunski sistem odzove tako, da poskuša vnetje čim bolj omejiti. Tako pride do periapikalnega parodontitisa, vnetja kosti okrog zobne korenine. Laični izraz za to je »granulom«, gre pa pravzaprav za vnetje v kosti, ki se na rentgenskem posnetku to videti kot okrogla črna senca ob vrških korenin.
KDAJ RABIMO ENDODONTSKO ZDRAVLJENJE ?
Vnetja pulpe in kostnine pod vrški zob je potrebno čimprej pozdraviti. Takšno vnetje se lahko čuti kot občasno nelagodje ali bolečino, nemalokrat pa je bolečina tudi močna in nevzdržna, ali pa celo pride do otekanja. Z rednimi obiski pri zobozdravniku se takšna zapoznela stanja lahko preprečijo. Včasih tudi patologija zobnih bolezni, zobne pulpe in periapikalnih vnetij ne kaže nobenih posebnih znakov, zobna pulpa pa vseeno počasi odmira in sčasoma vnetje preide tudi na okolno kost. Zobozdravnik lahko tak zob odkrije pri rednem letnem pregledu ali pa naključno na rentgenskih slikah, kjer se vnetje na kosti kaže s temno senco okoli vršička korenine. Zobozdravnik je vedno pozoren tudi na zobe, ki imajo obsežne plombe in zobe, ki so bili poškodovani ter kasneje morda potemnijo.
KAKO VEM, DA POTREBUJEM ENDODONTA?
Ko karies napreduje tako globoko, da prizadane zobno pulpo, se ponavadi pojavijo simptomi, kot so občutljivost na toplo ali hladno. Te trajajo še nekaj časa po prekinitvi dražljaja, lahko pa so bolečine povsem spontane. Zob s tako napredovalo gnilobo je lahko zelo občutljiv in pacientu ponoči krati spanec. Ko vnetje napreduje po pulpi navzdol, sčasoma doseže vršek korenine in tako inficira okolišnjo kost in govorimo o periapikalnem parodontititsu ali pogovorno granulomu. Takrat je zob lahko občutljiv tudi na ugriz, ali se celo maje. Ko vnetje preko kosti vdre pod ustno sluznico to opazimo kot oteklino.
ENDODONTSKO ZDRAVLJENJE – KAJ POTREBUJEM ZA PRIČETEK?
Pred začetkom koreninskega zdravljenja je potrebno narediti periapikalni rentgenski posnetek posameznega zoba, v nekaterih primerih pa tudi 3D (CBCT) posnetek. Tako si lahko prikažemo anatomijo zoba, koreninskih kanalov, kot tudi morebitne posledice vnetja.
PRIPRAVA NA POSEG IN UPORABA POVEČAVE:
Specialistično zdravljenje poteka vedno z uporabo operativnega mikroskopa, ki specialistu endodontu nudi dobro osvetlitev in povečavo. Tako so lahko vsi postopki tekom zdravljenja dobro kontrolirani in zato precizni.
Pred posegom specialist zob pripravi tako, da ga izolira z namestitvijo gumijaste opne ali koferdama. Takšna opna zob zaobjame in s tem prepreči, da v zob ne prehaja slina, ki bi kontaminirala koreninske kanale. S takšno absolutno osušitvijo tudi varujemo pacienta pred aspiracijo tekočin za izpiranje kanalov, s čimer omogočamo udoben in miren poseg.
KAKO POTEKA POSEG:
Endodontsko zdravljenje poteka običajno v eni ali dveh sejah. Koreninske kanale je potrebno najprej locirati in nato učinkovito mehansko očistiti, kar dosežemo z uporabo endodontskih inštrumentov (igle, pile) ter s kemičnim izpiranjem s protimikrobnimi tekočinami. Po koncu mehanskega čiščenja koreninske kanale in osušimo ter po presoji specialista bodisi apliciramo biokompatibilno zdravilo in zob začasno zapremo. Ali pa koreninsko zdravljenje v eni fazi končamo tako, da zob zapolnimo z biokompatibilnimi polnili.
Izrazitega pomena je tudi končna nadgradnja krone zoba, ki pomembno vpliva na uspešnost endodontskega zdravljenja. S koreninskim zdravljenjem torej želimo odstraniti odmrle ali vnete dele pulpe ter morebitne bakterije. Prazen prostor, ki nastane po odstranitvi, pa se zapolni z biokompatibilnimi materiali. Tako lahko ohranimo funkcijo in trdnost zoba.
ALI ENDODONTSKI POSEG BOLI?
Pred posegom vedno poskrbimo, da so ti neboleči. Pri specialističnem zdravljenju se uporablja operativni mikroskop, zato je za natančnost pri delu mirnost pacienta in s tem vedno potrebna. Aplikacija temu namenjenih sodobnih anestetikov omogoči brezbolečinsko delo.
OKREVANJE:
Pričakovana je blaga do zmerna bolečina v predelu zoba (t.i. postoperativna bolečina) ali širšem delu prejete anestezije. Na mestu aplikacije lokalnega anestetika je sluznica lahko še nekaj dni občutljiva.
ALI SO MOŽNI ZAPLETI PO ENDODONTSKEM POSEGU?
Do tri dni po posegu se lahko razvije blaga do srednja bolečina. Pacientom svetujemo, da se blaži z uporabo protibolečinskih tablet. Bolečina mora v nekaj dneh izzveneti. V redkih primerih, ob pojavu močne ali kljuvajoče bolečine ali otekline, pa se mora bolnik ponovno zglasiti v ambulanti. Večina zapletov je zelo redkih in se ob ponovnem posegu ugodno rešijo.
KAKŠNA JE USPEŠNOST ENDODONTSKEGA ZDRAVLJENJA?
Pri pregledu s specialistom endodontije ta vedno oceni pričakovan izid zdravljenja, in sicer na podlagi kliničnega pregleda ter analize rentgenske slike. Uspešnost je odvisna od začetnega stanja zoba – to je stanja korenin in zobne krone, stopnje vnetja ter od tega, ali je bil zob predhodno že zdravljen ali ne. Uspešnost zdravljenja je odvisna od uspešnosti odstranitve bakterij iz koreninskega kanala. Če se bakterije uspešno odstranijo z endodontskim zdravljenjem, to omogoči dobre pogoje, da telo nato prične s celjenjem in odstrani vnetje v kosti. Raziskave so pokazale, da je zdravljenje zoba uspešno v 60-90% primerov.
V primeru neuspešnega zdravljenja je potrebna nadaljne kirurško zdravljenje, in sicer odstranitev dela zoba (apikotomija) ali ekstrakcija (puljenje) zoba. Po koncu terapije je obvezen kontrolni posnetek zdravljenega zoba, ki ga ponovimo po letu dni ali še večkrat, če se izkaže potreba. Šele čez čas lahko namreč bolj zanesljivo ocenimo uspešnost zdravljenja. Strokovne smernice so enotne, da je ohranitev lastnega zoba najboljša rešitev, v kolikor je ta seveda smotrna. Uspešnost zdravljenja ocenjujemo na podlagi morebitnih simptomov in znakov ter rentgenske slike po 6-12 mesecih.
Če je zob uspešno pozdravljen in njegova krona ustrezno oskrbljena, je tak zob je v ustih lahko doživljenjsko.
ALI SE LAHKO Z ENDODONTIJO REŠI VSAK ZOB?
Lahko se dogodi, da ima zob v ožjem pomenu (torej zgolj endodontsko gledano), dobro prognozo, kar pomeni, da bi bilo zdravljenje sicer bilo možno ali celo enostavo, pa vendar takšno zdravljenje ne bi bilo smiselno, saj je dolgoročna prognoza celotnega zoba brezupna. Taki zobje največkrat tisti, ki imajo močno uničeno zobno krono zoba, in pri katerih dograditev oz. protetična nadgradnja sploh ni mogoča. V kolikor specialist endodont pri specialističnem pregledu ugotovi, da je možnost za uspeh endodontskega zdravljenja majhna in da takšno zdravljenje ni smiselno, se endodotnsko zdravljenje odsvetuje in predlaga nadomesten načrt zdravljenja.
