Implantanti - zobni vsadki

Kaj so implantanti oz. zobni vsadki?

So najsodobnejši način nadomeščanja manjkajočih zob in sidranja mostičkov in protez. Brušenje zdravih zob in slabe proteze naj bodo stvar preteklosti.

Implantološki sistem Straumann je sistem nadomeščanja zob in sidranja protez z najmanj dolgoročnimi komplikacijami.

Izgubljene zobe ali pa zobe, ki nikoli niso izrasli ker v čeljustni kosti sploh ni bilo zasnov zanje, predvidljivo in uspešno nadomestimo s keramičnimi zobmi na zobnih vsadkih.
Z zobnimi vsadki tudi najbolj naravno in estetsko nadomestimo izgubljene zobe.

Ko uporabimo zobni vsadek, ohranimo zdrave sosednje zobe, saj jih ni potrebno brusiti za zobni mostiček.
Zobni vsadki so precej sofisticirani titanovi vijaki, narejeni iz titana visoke čistosti (99,7%), ki je povsem biokompatibilen in na katerega alergija ne obstaja. Glede na posamezno indikacijo lahko pri najboljših implantatnih sistemih izbiramo implantante različnih oblik z različnimi površinskimi obdelavami.

Kadar na implantante takoj po operaciji namestimo začasen zob je na primer ključno, da nam implantanti takoj po vstavitvi zagotavljajo dovolj trdnosti (primarna stabilnost), da lahko nanje nameščamo začasne zobe – provizorije in se lahko implantanti čim hitreje zrastejo s kostjo (osteointegrirajo). Hitrost osteointegracije implantantov, zraščanja s kostjo, je tudi ključna za čim hitrejšo dokončno protetično oskrbo po vraščanju implantatov. Eno najboljših implantantnih površin na svetu imajo švicarski Straumann implantanti in zato v naši ordinaciji uporabljamo Straumann vsadke z najkvalitetnejšo SLActive površino.

Švicarski implantantni sistem Strauman, ki ga uporabljamo, zaseda vodilno mesto v svetovnem merilu po deležu uporabljenih zobnih vsadkov in številu kliničnih raziskav. Multicentrične študije so tudi pokazale, da je implantantni sistem Straumann sistem z najmanj dolgoročnimi komplikacijami ob zobnih vsadkih.

TAKOJŠNJA VSTAVITEV ZOBNEGA VSADKA ali TAKOJŠNJA IMPLANTACIJA

Zobni vsadek lahko pogosto vstavimo takoj po ekstrakciji zoba. To metodo uporabljamo zlasti pri nadomeščanju zob v sprednjem, vidnem delu ust, saj se s tem postopkom ohrani največ podpornih tkiv, kosti in dlesni in tako dosežemo kar najboljši estetski rezultat keramičnega zoba na vsadku.
Kadar se želimo izogniti nošenju začasnega zoba (provizorija) v času vraščanja zobnega vsadka v čeljustno kost, lahko na zobni vsadek takoj po operaciji namestimo začasen zob. Tak zob izgleda kot dokončen, vendar ni v stiku z zobmi v nasprotnem zobnem loku. Pacient nanj namreč 2 meseca ne sme ugrizniti.

ODLOŽENA IMPLANTACIJA

Kadar je prispten bakterijski infekt v okolici zobne korenine ki jo bomo nadomestili z zobnim vsadkom, se odločimo za odloženo implantacijo. To pomeni, da po ekstrakciji zoba počakamo 6 tednov za zacelitev tkiv po ekstrakciji. Po tem času izvedemo operacijo vstavitve zobnega vsadka veliko varneje, saj se je v tem času odloga pozdravilo tudi bakterijsko vnetje v tem področju.
Tudi v tem primeru poskrbimo za začasno rešitev, provizorij, tako za čas po ekstrakciji zoba, kot tudi za čas vraščanja zobnega vsadka (osteointegracijo), ki traja 2-4 mesece.

DOGRADITVE KOSTI

Vsaki ekstrakciji zoba sledi izguba majhne količine (cca. 2mm) marginalne kosti. Kadar želimo vstaviti nekoliko daljši zobni vsadek kot je na voljo razpoložljive kosti, ali pa kadar želimo okoli vsadka in bodočega keramičnega zoba na vsadku zagotoviti več kosti in dlesni, uporabimo dograditev kostnine po postopku vodene kostne regeneracije. Vodena kostna regeneracija je postopek, pri katerem področje lastne kosti, ki ga želimo povečati, obdamo z umetno kostjo (Geistlich Bio-oss, kostni nadomestek) in področje prekrijemo z kolagensko membrano (Geistlich Bio-gide). V tako pripravljno področje vraste lastna kost in s časom nadomesti tudi skelet umetne kosti. Taka vodena kostna regeneracija je najbpogosteje uporabljena metoda, saj se je skozi leta raziskav izkazala za najbolj predvidljiv in trajen način dograjevanja čeljustne kosti.

CB-CT RENTGENSKO SLIKANJE

Pred vstavitvijo zobnega vsadka vedno natančno izmerimo količino in anatomijo razpoložljive kosti. Z zobnimi vsadki se moramo namreč izogniti pomembnim anatomskim strukturam kot so žile, živci in v zgornji čeljusti tudi obnosnim votlinam (sinusom). Področje kosti in pomembne anatomske strukture nam odlično prikažejo CB-CT posnetki, to so posnetki računalnišče tomografije z ozkim snopom (CONE BEAM CT). Prednosti takega slikanja so, da so slike izjemno natančne, s slikanjem pa lahko zajamemo tudi zelo majhno področje (npr. 2×4 cm), s čimer močno zmanjšamo dozo sevanja, ki je sicer pri slikanjih s klasično računalniško tomografijo (CT) precej visoka.

DVIG SINUSNEGA DNA – »SINUS LIFT«

V zadajšnjem področju zgornje čeljustnice imamo ljudje pogosto zelo obsežne obnosne votline- sinuse, zaradi česar je na voljo premalo kosti za vstavitev zobnih vsadkov.

Kadar se želimo izogniti postopkom povečanja kostne mase v področje obnosnih votlin (dvig sinusnega dna) lahko pri brezzobih pacientih uporabimo all-on-4 koncept in zobne vsadke vstavimo v sprednji del čeljustne kosti, v področje sekalcev, podočnikov in prvih ličnikov (štiric).

Kadar nadomeščamo z zobnimi vsadki izključno zadnje zobe, pa moramo torej pogosto poseči po dograditvah kosti, oziroma razširitvi kosti v področje obnossnih votlin – dvig sinusnega dna.

Glede na manjko kosti, lahko kirurg izbere t.i. zaprti dvig sinusnega dna, kjer z umetno kostjo odrine dno čeljustne votline kar skozi ležišče ki ga pripravi za sobni vsadek. Kadar pa je potrebno dograditi več kot 2mm kostnine, pa se odloči za stranski pristop, t.i. odprti dvig sinusnega dna, kjer pod kontrolo očesa dvigne membrano obnosne votline in doda umetno kost. Paciente naj ne skrbi, to so rutinski posegi, ki od kirurga zahtevajo znanje, spretnost in natančnost, od pacienta pa le nekaj potrpežljivosti saj se poseg opravi v lokalni anasteziji. Pristop je seveda skozi usta in poseg ne pušča nobenih brazgotin. Je pa res, da se po takem posegu navadno pojavitai prehodni potpludba in oteklina na licu.