Paradontologija

Posledica parodontalne bolezni so krvaveče dlesni, majavi zobe, slab zadah in izguba zob. Parodontalno bolezen lahko najpogosteje zelo učinkovito zdravimo, pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni!

Je veda, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni obzobnih tkiv. Bolezni obzobnih tkiv so resen socialno-medicinski problem zaradi svoje razširjenosti, pogostosti, posledic na zdravje ljudi, pa tudi velikih ekonomskih stroškov.

Parodontolog se ukvarja z zdravljenjem bolezni obzobnih tkiv, ustnih bolezni in implantologijo. Epidemiološke raziskave razširjenosti parodontalne bolezni v Sloveniji so pokazale 98% pojavnost vnetja obzobnih tkiv pri starosti 35 do 85 let. Skoraj polovica teh preiskovancev ima napredovalo obliko parodontalne bolezni, ki zahteva parodontalno kirurško terapijo.

arodontalna bolezen je kronična vnetna bolezen, ki je poleg zobne gnilobe glavni vzrok izgube zob. Bistveno vlogo pri njenem nastanku imajo bakterije v zobnih oblogah kot lokalni dejavniki, sistemski dejavniki pa preko imunskega sistema določajo sprejemljivost ali odpornost organizma za njen razvoj. Zaradi kroničnega vnetja pride do uničenja podpornih struktur zob, kar ima za posledico njihovo izgubo, prav tako pa lahko pride do nastanka drugih zdravstvenih težav.

Parodontolog pri pregledu med drugim ugotavlja tudi stopnjo napredovalosti parodontalne bolezni, saj le tako lahko določi primerno terapijo.

    1. STOPNJA: Vnetje dlesni – Gingivitis je stanje dlesni, ko zaradi prekomernega kopičenja oblog na zobeh, pride do bolečine, krvavenja in otekline dlesni.Zobne obloge predstavljajo bakterijski plak. Bakterije nakopičene v njem pa s sproščanjem toksičnih snovi v okolico izzovejo vnetni odziv v dlesni. Vnetje dlesni je lahko prisotno dolga leta, preden prizadane globja obzobna tkiva. To je predvsem odvisno od nagnjenosti organizma k razvoju parodontalne bolezni ter prisotnih rizičnih dejavnikov.
    2. STOPNJA: Zgodnja parodontalna bolezen. V tej fazi se vneta dlesen prične umikati, pri tem pa pride do manjšega povečanja medzobnih prostorov. Značilno pride tudi do poglobitve obzobnih žepov. Med ščetkanjem in nitkanjem bo prihajalo do krvavenja.
    3. STOPNJA: Zmerno napredovala parodontalna bolezenBolečina in krvavitev se povečata, povečajo pa se tudi medzobni prostori. Ker zobje v tej fazi izgubijo že precej kostne podpore, lahko pride do povečane majavosti zob. Vnetje je tako močno, da lahko povzroči tudi odziv drugod po telesu.
    4. STOPNJA: Napredovala parodontalna bolezenV tej fazi, so zobje zaradi izdatne izgube podporne kosti že močno majavi, lahko pride tudi do njihovega izpadanja. Pacienti imajo lahko zadah, bolečine pri žvečenju ter slab okus v ustih.

paradontoza

    Slika 1: Stopnje parodontalne bolezni

– krvavenje dlesni med ščetkanjem ali hranjenjem, včasih je tudi spontano

– zadah

– zobje se premaknejo na nove položaje

– majavost zob

– umikanje dlesni

– rdeča, občutljiva, otekla dlesen

– obsežne mehke in trde zobne obloge na zobeh

– bolečna med jedjo

– izgubljanje zob

– slab okus v ustih

– vnetni odziv telesa

Pomembno je vedeti, da so lahko znaki zgodnje parodontalne bolezni neznatni. Odkrije jih običajno zobozdravnik med natančnim pregledom ustne votline.
zgled-parodontalne-bolezni

Slika 2: Izgled parodontalne bolezni.

Našo ustno sluznico v vsakem trenutku poseljuje veliko število različnih bakterij. Te bakterije imenujemo normalna ustna flora. Večina teh bakterij je popolnoma neškodljivih. V kolikor se zob ne čisti dovolj natančno, se količina bakterij veča. To je povod za razvoj vnetja dlesni in posledično parodontalne bolezni. Potek dogodkov v primeru slabega čiščenja težko dostopnih predelov je sledeč:

  1. Množenje bakterij, ki oblikujejo bakterijski plak.
  2. V kolikor se plaka ne odstranjuje redno s ščetkanjem, izločeni bakterijski minerali in sestavine sline vodijo v nastanek zobnega kamna.
  3. Ker je zobni kamen hrapav, se na njem nabira še več bakterij, ki se širijo v smeri proti konici zobne korenine.
  4. Telesni imunski odziv na povečano količino bakterij vodi v vnetje dlensi.
  5. Zaradi vnetja pride sčasoma do uničenja pripoja dlesni na korenino in tako nastane obzobni žep.
  6. S poglabljanjem žepa se manjša količina kisika, zaradi česar začnejo površino korenine poseljevati nevarne anaerobne bakterije, ki s sproščanjem strupov povzročijo poškodbo dlesni, zoba in kostne opore zoba.

Nekateri ljudje so bolj nagnjeni k razvoju parodontalne bolezni zaradi sledečih rizičnih dejavnikov:

– kajenje

– sladkorna bolezen

– debelost

– hormonske spremembe (menstruacija, nosečnost, menopavza)

– imunokomprimirajoče bolezni (HIV, levkemija)

– zdravila, ki zmanjšujejo tok sline v ustih

– genetska predispozicija

– slaba prehranjenost (pomanjkanje vitamina C)

– stres

Parodontolog, zobozdravnik, ali ustni higienik med pregledom ustne votline opravi tudi pregled obzobnih tkiv. Pri tem uporabi instrument imenovan parodontalna sonda, na kateri je označena milimeterska skala. S pomočjo te izmerijo globine obzobnih žlebov/žepov. V stanju zdravja globine sondiranja ne presegajo 3 mm, dlesen pa ob sondiranju ne krvavi.

Uporaba-parodontalne-sonde

Slika 3: Uporaba parodontalne sonde.

Po natančnem pregledu in postavitvi diagnoze, parodontolog določi zdravljenje, ki je sestavljeno iz treh faz dela in je usmerjeno v zmanjšanje bekterijskih zobnih oblog. Zdravljenje je torej vzročno, saj je vzrok obloga, ki se je nabrala na zobeh. V določenih primerih parodontalne bolezni parodontolog pomaga doseči stanje zdravja obzobnih tkiv tudi z uporabo antibiotikov.

I. faza: = Higienska faza zdravljenja

V primeru začetne in zmerno napredovale oblike parodontalne bolezni, lahko napredovanje bolezni zaustavimo le s to fazo. Higiensko fazo se opravi v lokalni anesteziji. Parodontolog pa s pomočjo pripomočkov, imenovanih kirete, poskrbi za mehansko odstranitev mehke in trde zobne obloge s koreninskih površin. Le te tudi zgladi in odstrani morebitno vnetno tkivo dlesni.

Včasih se za dodatno dezinfekcijo obzobnih žepov uporabi tudi mehko-tkivni laser, ki je dobrodošla pomoč, ne pa nujno potrebna za zaustavitev napredovanja bolezni.

Parodontalna-kireta

Slika 4: Parodontalna kireta.

II. faza: Kirurška-korektivna faza zdravljenja

Če nekateri žepi po izvedeni prvi fazi zdravljenja še ostanejo globoki in krvavijo ob sondiranju, parodontolog izvede reženjske operacije. Tudi te se opravi v lokalni anesteziji. Z njihovo pomočjo si parodontolog olajša dostop do težko dosegljivih mest zobnih korenin ter jih tako očisti pod nadzorom očesa. V primeru lokaliziranih globokih žepov se v določenih primerih lahko odloči za obnovitev obzobnih tkiv.

primera-rezenjske-operacije

Slika 5: Shema primera reženjske operacije.

III. faza: Vzdrževalna faza zdravljenja

Ko je parodontolog z izzidom zdravljenja zadovoljen, na podlagi pacientove anamneze ter končnega stanja obzobnih tkiv določi načrt vzdrževalnega profesionalnega čiščenja zob. Tega lahko izvajajo zobozdravniki, ustni higieniki in tudi parodontologi v vnaprej določenih intervalih (3-, 4-, ali 6-mesečni).

Parodontalno bolezen se lahko predvidljivo ustavi, če jo seveda odkrijemo dovolj hitro. Zdravljenje je običajno zelo uspešno.

V kolikor so vam diagnosticirali parodontalno bolezen, je nujno potrebno hoditi na redne kontrolne preglede. Spremeniti boste morali oralno-higienske navade, prav tako pa boste morali upoštevati zobozdravnikova navodila. Dolgoročni uspeh je odvisen predvsem od vas samih in tega, kako boste uspeli vsakodnevno ohranjati ustno higieno na visokem nivoju.

Kajenje je zelo pomemben rizični dejavnik, ki pomembno negativno vpliva tudi na uspeh zdravljenja. Večino primerov neuspešnega zdravljenja parodontalne bolezni predstavljajo kadilci.

Poglej vse storitve

Rezervirajte si termin.

Za Vas Vedno na voljo

Pokličite nas: 040 168 869

Izpolnite obrazec in v 24 urah vam bomo poslali potrditev.

Odpiralni čas:

Pon - Sre: 08:00 - 17:00
Četrtek: 08:00 - 15:00
Petek: 08:00 - 16:00
Sob - Ned: Zaprto

Rezervirajte si termin.




    Call Now Button