Pri zobu ki boli na ugriz, bo zobozdravnik z vitalitetnim testom hitro ugotovil ali gre za vitalen, živ zob, ali pa ima zob odmrlo in inficirano zobno pulpo. Pri vitalnem zobu lahko gre za travmatsko poškodbo zoba, za preobremenitev zoba ali pa za poko v zobni kroni (sindrom počenega zoba) in zobozdravnik bo ukrepal skladno z ugotovitvami.
V primeru odmrte in inficirane zobne pulpe, pa boli zob na ugriz ali poklep (ko potrkamo po zobu) zaradi vnetja okoli vršička korenine zoba. Takrat bo zobozdravnik ocenil stanje podpornih tkiv zoba in stanje trde zobne substance in ocenil možnosti uspeha endodontskega zdravljenja. V kolikor bo prognoza dobra vam bo svetoval endodontsko zdravljenje zoba, v primeru zahtevnega koreninskega sistema, pa vam bo celo priporočil endodontsko zdravljenje pri specialistu endodontu.
Pri zobu ki boli v stiku s hladno hrano ali pijačo, bo zobozdravnik ugotovil ali gre za izpostavljen dentin (trdo zobno substanco ki je oživčena) ali pa gre za vneto zobno pulpo (po domače vnet zobni živec). Dentin je najpogosteje izpostavljen zaradi topljenja sklenine zaradi kislin ali zaradi umika dlesni (prevelike in parafunkcijske sile na zobe, nepravilno ščetkanje, parodontalna bolezen…). Tak izpostavljen dentin bo zobozdravnik zaščitil, najpogosteje z dentinskim premazom ali plombo.
Vnetje zobne pulpe pa lahko nastane zaradi globinskih poškodb zoba kot je karies, posledica udarcev na zob ali posledica globokih plomb. Pogosto zob najprej boli v stiku s hladno pijačo in v primeru ko bolečina traja le nekaj sekund, je potrebno čim prej obiskati zobozdravnika, saj takrat govorimo o hiperemiji zobne pulpe; takrat je možno z ukrepanjem, najpogosteje z odstranitvijo kariesa in plombiranjem, tak zob ohraniti živ.
Kadar pa po stiku s hladno hrano ali pijačo zob boli dlje časa, 30 in več sekund, govorimo o vnetju zobne pulpe, pulpitisu in v takem primeru je za odpravo bolečine in reševanje zoba potrebno izvesti endodontsko terapijo. Torej odstraniti vneto zobno pulpo in koreninski kanalski sistem razkužiti in hermetično zapolniti.
Kadar toplota ojača bolečino zoba ali kadar toplota povzroči pulzirajočo bolečino, obenem pa hladen zrak bolečino blaži, gre navadno za obolelo zobno pulpo, tako imenovani gnojni pulpitis. V takem primeru bo zobozdravnik ocenil ali gre za vnetje znotraj zoba, ali pa je glavnina vnetja, ki povzroča bolečino, že zajela kostno področje okoli vršička korenine in govorimo že o parodontitisu.
V takih primerih je za odpravo bolečine in reševanje zoba potrebno izvesti endodontsko terapijo zoba, torej odstraniti vneto zobno pulpo in koreninski kanalski sistem razkužiti in hermetično zapolniti. S tem odstranimo bakterijski infekt iz zobne korenine in posledično se pozdravi tudi vnetje v kosti okoli vršička korenine.
Zob, ki je že bil endodontsko zdravljen, je imel iz koreninskega sistema odstranjeno zobno pulpo, ter koreninski sistem razkužen ter hermetično polnjen. V kolikor se znotraj koreninskega sistema iz različnih razlogov znova namnožijo bakterije, le to sproži vnetje okrog korenine zoba in posledično lahko zob boli spontano ali na ugriz.
V takem primeru zobozdravniki s pomočjo RTG posnetkov, včasih celo s pomočjo 3-dimenzionalnih CBCT posnetkov ocenimo možnost ponovnega zdravljenja takega zoba. Ponovna zdravljenja so zahtevnejša kot primarna zdravljenja in uspešnost je nižja. Zato v našem zobozdravstvenem centru ponovna endodontska zdravljenja opravi zobozdravnica specialistka za to področje, dr. Ana Tenyi, specialist endodontije.
Zob ki je prekomerno majav, lahko pri majanju boli ali pa tudi ne. Kadar se pojavi boleča majavost, je to najverjetneje posledica poškodbe ali premočnega nenadnega ugriza. Kadar gre za nebolečo majavost zoba, pa je to najpogosteje posledica parodontalne bolezni ( po domače parodontoze). Parodontalna bolezen zajame namreč v napredovanem štadiju tudi kost v katero so zobje pritrjeni (alveolarna kost).
Količina kosti okoli zob se manjša in zato postanejo zobje majavi. Parodontalno bolezen v napredovanem štadiju ima več kot polovica ljudi po 50. letu starosti, zato zobozdravniki rutinsko odkrivamo parodontalno bolezen, o njeni morebitni prisotnosti obveščamo paciente in parodontalno bolezen tudi zdravimo. Izjemnega pomena je zgodnje odkrivanje parodontalne bolezni, ker jo v začetnih štadijih lahko bistveno bolj uspešno zdravimo kot v napredovanih štadijih bolezni.
Kri se pri ščetkanju s sodobnimi, mehkimi zobnimi ščetkami ne pojavi zaradi poškodbe dlesni s ščetko. Krvavitev dlesni se pri ščetkanju pojavi takrat, kadar so dlesni razdražene in vnete. Vnetje dlesni najpogosteje povzročijo bakterijske zobne obloge, ki na zobeh ostajajo najpogosteje v slabo ali celo neočiščenih medzobnih prostorih.
V odrasli dobi se večina ustnih bolezni (karies in parodontalna bolezen) zaradi zastajanja bakterijskih zobnih oblog pričenja v medzobnih prostorih. Bakterije s svojimi izločki povzročijo nastanek okolja ugodnega za razvoj zobne gnilobe (karies) in sprožajo imunski odgovor organizma, ki lahko vodi v vnetje dlesni in v napredovanih štadijih parodontalne bolezni tudi v propad obzobnih tkiv (kosti in dlesni). Ključnega pomena je zato natančna ustna higiena, ki mora vključevati tudi čiščenje bakterijskih oblog tudi iz medzobnih prostorov.
Za ta namen uporabljamo zobno nitko, zobno nitko za čiščenje pod zobnimi mostički ali pa medzobne ščetke primernih velikosti. Kater pripomoček bo najboljši boste najlažje ugotovili v sodelovanju s svojim zobozdravnikom ali ustnim higienikom.
Pri zabarvanju zob, bo vaš zobozdravnik ločil med intrinzičnim (notranjim) in ekstrinzičnim (zunanjim) zabarvanjem. Notranja zabarvanja so lahko posledica prirojenih anomalij zobnih tkiv, posledica prejemanja nekaterih zdravil v zgodnjem otroštvu ali pa posledica poškodbe zobne pulpe, kot naprimer po poškodbi, udarcu, na katerega je pacient lahko že davno pozabil. Takšna zabarvanja zob so pogosto zelo trdovratna in je postopek beljenja zob nekoliko bolj nepredvidljiv, a vendar mogoč.
Kadar gre za zabarvanje zob kot posledica poškodbe bo zobozdravnik ocenil ali je prišlo tudi do odmrtja zobne pulpe (zobnega živca) in zob primerno zdravil. Zdravljene zobe lahko zobozdravnik beli tako s postopki zunanjega beljenja zob, kot tudi s postopki notranjega beljenja, ki so zelo učinkoviti. Pri zunanjih zabarvanjih zob je zabarvanje posledica zastajanja oblog na zobeh, bakterijskih oblog ki zakamenijo, zobnega kanmna in pa oprijema barvil iz hrane in pijač (kava, čaji). Zunanja zabarvanja zob zobozdravniki in ustni higieniki učinkovito odstranjujemo ter zobe povsem očistimo in končno spoliramo. Za ta namen uporabljamo ultrazvočne konice, profilaktične peskalnike ter ščetke s polirnimi pastami različnih gradacij. Z veseljem vam povrnemo bleščeč in privlačen nasmeh.
Posebna vrsta rumenkastega zabarvanja zob je kadar se tanjša zunanja, skleninska plast zoba, in zobje postajajo rumeni ker je rumene barve zobno tkivo v globini (zobni dentin). Tako rumenenje zob se najpogosteje dogaja pri prekomernem kislinskem raztapljanju zobne sklenine. Vaš zobozdravnik bo tako raztapljanje spoznal in ugotovil, ali gre pretežno za raztapljanje z notranjmi kislinami (želodčna kislina) ali za prekomerno delovanje zunanjih kislin (vnešene s hrano in pijačo, zlasti citrusi, Coca-cola ipd.). Ugotavljanje vzroka je ključno za zmanjšanje kislinskega raztapljanja trdih zobnih tkiv in ohranitev zdravih zob in lepega izgleda. Že sama razpoznava takšnega bolezenskega proceza je nujna, saj je potrebno poudariti da je sanacija kislinsko poškodovanih zob zelo zahtevna, v napredovanem štediju je potrebno celo narediti obširno protetično oskrbo zob z umetnimi zobnimi prevlekami (zobnimi kronami).
Zobna plomba ki je ustrezna, ne izpade iz zoba. Zato je izpadla plomba vedno znak, da je plomba dotrajala in se je ob njej in/ali pod njo lahko pojavil zobni karies. V takem primeru je zobni karies lahko že zelo obširen in lahko ogroža že zdravje zobne pulpe (zobnega živca) zato je nemudoma potrebno obiskati zobozdravnika. Ta bo ocenil ali je zobn še vitalen, po potrebi pridobil primerne RTG posnetke, ter zob ponovno zaplombiral. V primeru poškodovane ali vnete zobne pulpe bo zob tudi primerno endodontsko zdravil.
Kadar izpade zobna prevleka (zobna krona) ali zobni mostiček je to znak da je popustilo lepilo, s katerim je bil protetični izdelek pritrjen na zobe. Najpogosteje pa lepilo ne popusti naenkrat ampak je to dlje ali celo dolgo potekajoč proces, v katerem med zobno prevleko in zob nosilec prihaja slina z bakterijami, ki lahko povzročijo nastanek zobne gnilobe (kariesa). V primeru izpadle zobne prevleke ali mostička bo vaš zobozdravnik zato ocenilstanje zob nosilcev, vitaliteto teh zob nosilcev (ali je zobna pulpa živa), pridobil potrebne RTG posnetke in preveril morebitno prisotnost kariesa. V kolikor zobje nosilci ne bodo prekomerno poškodvani, jih bo oskrbel in nanje namestil novo zobno prevleko ali zobni mostiček. Kadar pa bodo zobje nosilci prekomerno poškodovani in ne bodo mogli zanesljivo in trajno nositi nove prevleke ali mostička, vam bo zobozdravni svetoval ekstrakcijo teh zob ter nadomeščanje z mostičkom na drugih nosilnih zobeh ali nadomeščanje z zobom na zobnem vsadku (implantatu).
Pri odlomljenem zobu bo vaš zobozdravnik ločil med odkrušenim zobom, kjer poka poteka v zunanji plasti, sklenini in je mogoče takšno poko le zagladiti in spolirati (v kolikor ne moti estetsko) ali pa popraviti z lepljenjem plombirnega materiala barve zoba (angl. Bonding) in pa med globlje potekajočimi pokami oziroma odlomi zoba. Kadar poteka zobna poka ali odlom po globljih plasteh zoba (dentin) je potrebno tako poko obvezno oskrbeti, saj lahko v nasprotnem dejavniki iz okolja (slina z bakterijami, temperatura hrane) škodljivo vplivajo na zdravje zobne pulpe (zobnega živca).
V primerih, ko pa poka ali odlom sega v zobno pulpo, pa je treba tak zob pred plombiranjem ali protetično oskrbo tudi endodontskoo zdraviti – odstraniti inficirano zobno pulpo ter koreninski prostor razkužiti in hermetično polniti. Posebni so primeri, ko poke ali odlomi zob segajo pod nivo dlesni ali celo pod nivo alveolarne kosti v katero je zob pritrjen.
V takih primerih mora zobozdravnik oceniti možnost reševanja takega zoba, ki mora nato, če želimo da je reševanje smiselno, v ustih funkcionirati še desetletja. Zato se pri globokih odlomih pogosto odločimo za ekstrakcijo zoba in nadomeščanje z zobnim mostičkom ali zobnim vsadkom, kar ima pogosto dolgoročno veliko boljšo prognozo kot reševanje globoko zlomljenega zoba. Seveda pa je vsak načrt zdravljenja prilagojen individualni situaciji in vsakemu pacientu posebej. Kadar se odločimo ohraniti in rešiti globko odlomljen zob, izvedemo tudi lokalen kirurški poseg podaljšanja klinične krone, ki ga v našem centru opravi specialist parodontolog dr. Jure Binter.