Ustna higiena

Izvajanje ustne higiene je eden naših najpogostejših ritualov, saj si zobe čistimo prav vsak dan! Pa vemo zakaj in kako pravilno umivati zobe?

Glavni razlog umivanja zob je odstranjevanje zobnih oblog. Zobne obloge niso le zataknjen kos pomaranče ali solate med zobmi, vendar je to mehka plast bakterij, ki se čvrsto prilepi na zobno površino. V kubičnem milimetru plaka je lahko prisotnih kar sto milijonov različnih mikroorganizmov. Z izpuščanjem izvajanja ustne higiene tako pride do nalaganja novih bakterijskih oblog, katere povzročijo težave z vnetjem dlesni (parodontalna bolezen) in nastankom kariesa (zobne gnilobe).
Prav tako se bakterijske zobne obloge množijo na mestih, ki jih slabše očistimo ali izpustimo.

Ko se pogovarjamo o umivanju zob največkrat pomislimo le na uporabo zobne ščetke, s katero očistimo le tri od petih ploskev zoba. Pogosto pa ne izvajamo ali izpuščamo uporabo medzobne nitke ali medzobne krtačke, s katerima lahko očistimo še težje dostopni preostali ploskvi zob.
Na neočiščenih delih zoba je tako pravi raj za razmnoževanje bakterij.
Zato se ob uporabi zobne krtačke svetuje enkrat v dnevu tudi uporaba zobne nitke ali mezobne krtačke.

Zobne nitke se razlikujejo po namembnosti, debelini in dolžini. Poznamo zobne nitke, ki so specializirane za odstranjevanje zobnih oblog pod mostički, ortodontskimi aparati ter ob implantatih. Te nitke so na polovici nitke odebeljene in imajo trši konec za vstavitev v medzobne prostore. Nitke za uporabo ob naših lastnih zobeh so lahko sestavljene iz več vlaken (so malo debelejše) ter monofilamentne, iz enega vlakna teflona (PTFE), ki so primerne za čiščenje v predelih kjer so tesnejši stiki med zobmi. V prodajalnah lahko zasledimo nitke, ki so pakirane v kolutkih in jih ob uporabi odrežemo na želeno dolžino ter za uporabo tesno navijemo na prste ter take, kjer je nitka vpeta v priročen lokec za lažje držanje. Katero uporabiti je seveda odvisno od vsakega posameznika ter njegovih navad, za začetnike nitkanja ter pri otrocih pa se svetuje uporaba nitke na lokcu.
Pravilno nitkanje izvajamo tako, da nitko z nežnimi žagajočimi gibi vdenemo v medzobni prostor. Pri temu moramo premikanje nitke in silo pritiska nadzorovati, da nam nitka, ko pride skozi medzobni stik ne uide in poškoduje dlesni. Z nitko objamemo ploskev zoba ter postrugamo. Pri tem gremo z nitko tudi rahlo (1-2 mm) pod rob dlesni. Z tem dlesni ne bomo poškodovali, bomo pa odstranili bakterijske zobne obloge pod robom dlesni, kamor ne dosežemo z uporabo zobne krtačke. Enako očistimo tudi drugo ploskev v tem medzobnem prostoru. Ob pravilni uporabi nitke bomo tako po očiščenju medzobnega prostora opazili belkasto oblogico na nitki. Prav to oblogo se trudimo vsakodnevno odstraniti.

V kolikor nam je uporaba zobne nitke zahtevna oziroma so prisotni večji medzobni prostori ter za čiščenje ob zobnih vsadkih se svetuje uporaba medzobnih krtačk.
Medzobne krtačke se razlikujejo med seboj po velikosti, zato je potrebno izbrati krtačko, ki je dovolj velika, da učinkovito počisti medzobni prostor. Pravo velikost krtačk za vas, vam lahko izberemo na pregledu v naši ordinaciji.

Najpomembnejše orožje v boju proti bakterijam pa je zobna krtačka. Poznamo ročne krtačke, za katere se svetuje, da imajo čim mehkejše ščetine. Mehke ščetine varujejo zobe ter dlesni in ne povzročajo poškodb ob premočnem ščetkanju. Mehke ščetine se svetujejo tudi pri izbiri električnih zobnih krtačk. Na tržišču je na voljo več različnih električnih zobnih krtačk, ki se razlikujejo po načinu premikanja glave ščetke od oscilirajoče glave (vrteče), pulzivne in sonične krtačke. Pri električnih krtačkah je nadvse pomembno, da ščetkanje izvajamo z majhno silo.

Ob dobri zobni krtački, pa je pomembna tudi za vas pravilna tehnika ščetkanja. Odsvetuje se žagajoče ščetkanje po zobeh in svetuje tehniko z rahlimi krožnimi gibi, pri čemer so ščetine krtačke obrnjene rahlo prti dlesni. Tako bomo lahko učinkovito počistili zobne obloge, ki se nabirajo ob dlesni. V primeri kadar imajo pacienti vidne večje odmike (recesije) dlesni pa se svetuje tehnika od rdečega proti belem. Pri tem ščetkanje pričnemo na robu dlesni in z rahlim gibom obrnemo ščetine proti kroni zoba. Ne glede na izbiro krtačke (ročna ali električna), moramo na vsaki ploskvi zoba izvesti 10-15 ponavljajočih gibov, se pravi 10-15 krožnih gibov ali potegov od rdečega proti belem.

Pri ščetkanju zob se svetuje tudi uporaba zobne paste z fluoridi. Pri odraslih se svetuje uporaba zobne paste z največjo vsebnostjo fluoridov (1450ppm), pri otrocih do treh let 500 ppm, nato do šestega leta starosti 1000 ppm in kasneje uporaba zobne paste koncentracijo fluoridov kot pri odraslih. Otroci naj bo ščetkanju zobno pasto le izpljuvajo iz ust in ust ne splahujejo dodatno z vodo, zato da se fluoridi čim dlje zadržijo na zobnih površinah.
Fluor v zobnih pastah se svetuje za preprečevanje oziroma zmanjšanje nastanka zobnega kariesa, saj se delci fluorja vgrajujejo v zobno sklenino in jo tako utrjujejo.
Odsvetuje pa se uporaba zobnih past z abrazivnimi delci (belilne paste), ki lahko ob daljši uporabi povzročijo poškodovanje sklenine, ter uporaba past z veliko vsebnostjo penil (SLS- natrij lauril sulfat), ki lahko pri določenih ljudeh povzročijo alergijsko reakcijo.

Fluor lahko dodatno vnašamo tudi z uporabo ustne vode z dodanim fluorjem. Svetuje se spiranje ust po ščetkanju in nitkanju 1 krat dnevno.
Uporaba ustne vode je priporočljiva za občutek boljšega zadaha, vnašanje fluorja ali pa za dodatno kemično razkuževanje ust, v kolikor vsebuje klorheksidin (CHX).
Klorheksidin zmanjša količino bakterijskega plaka, saj se veže na membrane bakterij in jih s tem uniči, in s tem zmanjša vnetje dlesni. Nižje koncentracije (0,05% CHX) klorheksidina se lahko uporabljajo daljše časovno obdobje (do 4 tednov), medtem ko se višje koncentracije (0,12%-0,20% CHX ) uporabljajo krajši čas (do enega tedna) po opravljeni higienski fazi parodontalnega zdravljenja ali po parodontoloških kirurških posegih v ustni votlini.
Ustne vode z klorheksidinom se uporablja po pogovoru z vaši osebnih zobozdravnikom, ki vam svetuje primerno koncentracijo ter dolžino uporabe takšne ustne vode.

Kot dodatna pomoč pri izvajanju ustne higiene je tudi uporaba zobne prhe. Zobna prha z močnejšim curkom vode iz zobnih površin in mezobnih prostor odstrani večje delce zaostale hrane, vendar pa v nikakršnem primeru ne more nadomestiti uporabe zobne nitke ali medzobnih krtačk.

Kljub vestnem izvajanju ustne higiene pa po določenem času lahko opazi nastajanje zobnega kamna, predvsem na spodnjih sekalcih na jezični strani ter ob zgornjih kočnikih na lični strani. Zobni kamen so zakamenele zobne obloge, ki jih nismo uspeli dovolj učinkovito odstraniti. Ob prej omenjenih mestih se nabira v večji meri, saj te površine zob ležijo ob izvodilih žlez slinavk.
Nabiranje zobnega kamna ni odvisno le od ščetkanja in nitkanja temveč tudi od sestave sline. Tako se pri nekaterih ljudeh hitreje in v večji meri nabira kot pri nekom drugem. Kot zanimivost lahko omenimo, da se tvorba zobenga kamna prične že 30 min po ščetkanju in na neočiščenih mestih tako prvi zobni kamen nastane že po 48 urah.
Zobni kamen, ki ga opazimo na zobnih površinah je rahlo belkasto rumenkaste barve. Imenujemo supragingivalni plak (plak nad nivojem dlesni). V kolikor ga ne odstranimo ne pride le do estetskih težav nabranega kamna, temveč tudi do razvoja parodontalne bolezni. Pri tem se začne nabirati zobni kamen tudi pod nivojem dlesni (subgingivalni plak), kar vpliva na razvoj vnetja dlesni in potek parodontalne bolezni.

Zobnega kamna doma žal ne moremo sami odstraniti. Zobni kamen se učinkovito odstrani v zobni ordinaciji z pomočjo ultrazvočnega čistilca, ki razbije zobni kamen, vendar pa ob pravilni uporabi ne poškoduje zob ali protetičnih nadomestkov. Za čiščenje ob vsadkih uporabljamo tudi posebno ultrazvočno konico, ki ne poškoduje vsadka ali nadgradnje.
V kolikor so na zobnih površinah nabrana trdovratnejša zabarvanja zaradi kave, čaja, kajenja, zobne površine popeskamo. Pesklanik ustvari močnejši tok stisnjenega zraka in vode z drobnimi delci sode bikarbone, ki učinkovito odstranjujejo mehke zobne obloge ter površinska zabarvanja. Prav tako se tudi pri tej tehniki ob pravilni uporabi ne poškoduje zobne sklenine. Po končanem odstranjevanju trdih zobnih oblog pa se zobe še spolira z posebno zobno pasto, zaradi česar so zobne površine gladke in tako omogočimo lažje osdtranjevanje oblog naknadno doma.
Našim pacientom, pri katerih ni prisotnosti parodontalne bolezni svetujemo odstranjevanje trdih in mehkih zobnih oblog enkrat letno na rednih kontrolnih pregledih. V kolikor pri nekaterih poteka hitrejše nabiranje zobnega kamna ali pa je že diagnosticirana parodontalna bolezen, pa se redne kontrole izvajajo na krajši časovni interval.

Zdravje ustne votline tako zajema odsotnost kariesa ter parodontalne bolezni, za kar lahko veliko sami naredite doma z rednim in pravilnim umivanjem zob, seveda pa ne gre brez naše strokovne podpore, ki vam jo nudimo na vsakem koraku do zdravega nasmeha